- hipnozi
- Yuxubasma və uyşuqluq halı
Türkcə-Azərbaycanca İzahlı Tibb lüğəti. - Türkcə-Azərbaycanca izahlı tibb lüğəti; - Bakı: Şirvannəşr. A. Məmmədoğlu . 2009.
Türkcə-Azərbaycanca İzahlı Tibb lüğəti. - Türkcə-Azərbaycanca izahlı tibb lüğəti; - Bakı: Şirvannəşr. A. Məmmədoğlu . 2009.
hipnóza — e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipnotizírati — (koga, što) dv. 〈prez. hipnotìzīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}podvrgnuti/podvrgavati hipnozi; uspavati/uspavljivati 2. {{001f}}pren. opčiniti koga, oduševiti/oduševljavati za što, zaluditi za čim … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
hipnotìzīran — prid. 〈odr. ī〉 koji je podvrgnut hipnozi … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
glosolalija — glosolàlija ž DEFINICIJA 1. pat. izgovaranje niza rečenica bez smisla; u hipnozi i pri psihičkim poremećajima 2. teol. vjerska ekstaza u kršćanstvu, zanesenjačko govorenje nerazumljivo čak i govornicima istoga jezika ETIMOLOGIJA gloso + lalija … Hrvatski jezični portal
hipnotiziran — hipnotìzīran prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji je podvrgnut hipnozi ETIMOLOGIJA vidi Hipnos … Hrvatski jezični portal
hipnotizirati — hipnotízirati (koga, što) dv. <prez. hipnotìzīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. podvrgnuti/podvrgavati hipnozi; uspavati/uspavljivati 2. pren. opčiniti/opčinjavati koga ETIMOLOGIJA vidi Hipnos … Hrvatski jezični portal
hipnotízem — zma m (ȋ) 1. nauk o hipnozi: govoriti o hipnotizmu 2. hipnoza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sugestíja — e ž (ȋ) 1. posredno, prikrito vplivanje na čustva, mišljenje, ravnanje koga: upirati se sugestiji; lajšati bolečine s sugestijo; sugestija samemu sebi; uporaba sugestije v medicini / premagovati sugestije besed, vtisov ♦ psih. aktivna pri kateri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sugéstor — ja m (ẹ) psih. kdor komu kaj sugerira, zlasti pri hipnozi, zdravljenju: ta zdravnik je znan kot dober sugestor; sugestor in medij … Slovar slovenskega knjižnega jezika